Po rojstvu drugega sina sem začutila željo in potrebo spoznati sebe globlje. Takrat sem še bila dosti fokusirana na iskanje smisla življenja. Tako sem prišla v stik z duhovno in meditacijsko šolo Clairvision, s sedežem v Kaliforniji. Z raziskovanjem sem začela počasi, saj je moj um bil zelo močan, skeptičen. Misli, prepričanja, vzorci so me močno držali v svojem oklepu. Počasi sem začela bolj prepoznavati svoje občutke, razvijala sem svoja zaznavanja in čutila in se začela povezovati z višjim delom sebe, ki mi je dajal potrditev, da sem na poti transformacije. V sebi sem iskala odgovore na nezadovoljstvo, ki sem ga čutila v sebi, kljub temu, da nisem imela nekega pravega razloga za to. Iskala sem nekaj, kar bi mi prineslo trajnejše zadovoljstvo. Sliši se enostavno, pa vsaj meni ni bilo tako.
Skozi delo na sebi sem spoznala, da se spremeni predvsem naše zaznavanje ljudi, okolice, sebe. Z vsemi vajami, meditacijami, delavnicami sem se naučila, kako se spoprijeti v različnih situacijah, kako biti bolj prisotna v trenutku, se prebuditi in biti zavedna v vsem, kar počnem v svojem življenju. Z leti raziskovanja sem med drugim spoznala tudi, kako pomembno je sprejemanje in da je iluzorno pričakovati, da boš vedno zadovoljen, srečen, nasmejan. Gre za odnos. Odnos do vsega in predvsem do sebe.
Začetek moje duhovne poti ni bil lahek. Meditacija nezanimiva, mučna, polna misli, brez nekega prostora, ki bi mi pri tem pomagal. Verjetno je prostor že bil prisoten, ampak ga nisem bila zmožna zaznati, se mu odpreti in privabiti še več energije, ki je samo čakala, da sem se ji odprla.
A že po nekaj letih vztrajnosti, se je to močno spremenilo. Veliko časa in veliko energije sem vložila v delo na sebi in ugotovila sem, da je to raziskovanje postalo del mene. Ne samo v vajah, ampak tudi v vsakdanu. Opazovala sem se, kako delujem navzven, kaj čutim v sebi. Na kaj odreagiram, kaj je zadaj za bolečino, čustvom. Kako se drugi odzivajo na mene, situacije, na besede, energijo. Vse skupaj mi je postalo kot igra, v smislu raziskovanja skozi radovedne otroške oči. Ob vsem tem sem se začela spreminjati. Spreminjati se je posledično začela tudi okolica. Nekateri ljudje so odšli, prišli so novi.
Odprtost, iskrenost, ki sem jo iskala v ljudeh skozi svoje življenje, sem našla v ljudeh, ki so iskali podobno. Ki so iskali del sebe, ki nosi resnico, jasnost, veselje, empatijo. Ki so iskali to, kar ima vsak v sebi, v globinah naše zavesti in so si drznili pogledati globlje, globlje vase.
Odprtost, iskrenost, ki sem jo iskala v ljudeh, sem našla v sebi.
Andreja