Že od nekdaj čutim, da je moje poslanstvo sledenje svoji resnici. To sicer ni lahka naloga, čeprav sprva mogoče tako zgleda. A ko enkrat začneš, zares poti nazaj ni.
Teh nekaj dni meditacijskega odklopa v prečudoviti naravi, ki polni dušo in srce, mi je osvetlilo kar nekaj spoznanj. Omogočilo mi je spet priti v stik z globljo resnico, katero bi v vsakdanjem ritmu hitro lahko spregledala, se sprenevedala, si na trenutke celo lagala…
Biti ljubljen, sprejet, izbran, je nekaj, kar si verjetno večina želi (zavestno ali ne) in naš mali ego je zelo spreten v tej igri pridobivanja pozornosti, korakanja v tej smeri in ignoriranja poti našega Višjega jaza, naše svetlobe, naše duše oz. tega, kar smo veliko globlje v sebi od tega, kar mi mislimo, da smo.
V življenju je težko spuščati. Spuščati dogodke, spomine, občutke (tako prijetne kot neprijetne), predvsem pa osebe, ki nam zlezejo pod kožo, ki se nas dotaknejo, s katerimi čutimo poseben privlak, posebno energijo, posebno povezavo… Da spustiš, “moraš” najprej ozavestiti sebe oz. vsaj delati na tem, in se približati svoji resnici in ne resnici malega ega, ki se tako spretno z nami igra. A ko spuščaš, čutiš, kako te spuščanje kljub bolečini osvobaja… Ni lahko, a ravno zato nagradi. Nagradi predvsem s še pristnejšim stikom s sabo. Nagradi z močjo, ki pomaga osvetliti pot naprej. ♡
Vsak meditacijski odmik vase daje možnost po več, po več svoje resnice, po več iskrenosti do sebe… Vsak odmik vase daje željo po več odmika, ker ti omogoči ta globlji stik s sabo. Vsak odmik vase daje željo po več, saj se vklopi hrepenenje naše duše, da bi dobila svoj prostor… Zakaj potem boli, bo kdo vprašal… ker je vsak odmik vase tudi priložnost za čiščenje vsega, kar nosimo v sebi. In ker je vsak odmik tako čudovita priložnost, da se začutimo, tudi če pot ozaveščanja boli.
Globoko sem hvaležna za tale čisto posebni odmik, za celotno skupino posebnih žarčkov (vključno z masterchefom Vilijem za čudovito okusne in s posebno tišino pripravljene obroke) ♡, za vso globino, širino, zakladnico znanja, čistost, sprejemanje vsega in vseh, predvsem pa to srčnost, ki jo premore Tina, da je kar težko razumeti njeno razsežnost v tako mladem in drobnem telesu. ♡ Hvaležna, da sta se najini poti srečali in odprta za vsa prepletanja, ki sledijo.
Hvaležna in odprta pa tudi za vsa nova spoznanja, ki me čakajo na poti moje resnice, moje moči. ♡
p.s. tale bela vrtnica se je odprla ravno med našim meditacijskim odmikom… — with Tina Košir.
