Včeraj mi je prijateljica poslala posnetek s sporočilom, da ne ve zakaj, a da jo posnetek spominja name (hvala Sanda). Odprla sem ga in prisluhnila. Predvsem pa ga samo čutila, saj nagovori veliko bolj kot le z besedami, ki prihajajo iz ust budistične nune. Začutijo se besede, ki so zelo preproste a globoke, predvsem pa izkustvene, kar najbolj šteje.
Že nekaj časa se zavedam pomembnosti direktne izkušnje. Da ne teoretiziramo iz ne vem koliko različnih knjig, teorij, ampak da izkusimo. Dolgo časa in dela na sebi sem potrebovala, da sem začela to odkrivati in raziskovati. Ta ugotovitev me je peljala v prostovoljsko delo v domu starostnikov in v Slovenskem društvu hospic, še dodatno pa me je pripeljalo do vpisa na fakulteto, ki jo zdaj zaključujem (čaka me samo še diplomsko delo) in ki mi bo omogočila dodatne direktne izkušnje na področju, kjer želim delovati naprej.. 🙂 Čeprav včasih ni lahko, ravno izkušnja zunaj v realnem svetu da šele nek smisel.
Ob vsem tem se pogosto vprašam, koliko sledim sebi, koliko me vodi želja po sprejetosti, po potrditvi… koliko je to dvoje pomešano… koliko sem zares iskrena do sebe in do drugih… včasih mi je to kristalno jasno, spet kdaj drugič, verjetno ko je luna močnejša, malo manj… a vseskozi me spremlja dolgoletna izkušnja rednih meditacijskih vaj, ki so mi pomagale zgraditi nek notranji prostor, na katerega se vedno lahko naslonim, se z njim povežem.
Ravno zato sem verjetno spodnji posnetek začutila močneje. Verjetno se me je zato bolj dotaknil, saj me spomni na nekaj, kar mi je zelo poznano in hkrati zelo dragoceno.
Gen Kelsang Nyema, budistična nuna v tem posnetku začne z vprašanji:
‘Are you having a good day?’ – Ali imaš dober dan?
‘Why are you having a good day? Or why you are having a bad day?’ Zakaj imaš dober dan oziroma zakaj imaš slab dan?
‘Tomorrow would you rather have a good day, or would you rather have a bad day?’ Bi jutri rajši imel dober dan ali slab dan?
What about the day after tomorrow… kaj pa pojutrišnjem in dan za tem, …
Na vprašanje, če bi jutri rajši imel dober ali slab dan, vsi vemo odgovor, saj vsi hočemo imeti dober dan. Vsak dan.
To govori o tipu sreče, ki si jo vsi želimo. Nikoli ni dneva, ko si ne želimo biti srečni. Kakršenkoli dan imamo je odvisno od drugega vprašanja. Zakaj imam dober dan ali slab dan?
Večino časa je naš um kot balon v vetru, na katerega vplivajo zunanji vplivi. Ko stvari tečejo vredu, se počutimo srečni. A ko nekaj gre narobe, če smo npr. prisiljeni delati s sodelavcem, katerega ne maramo, če ne gre nekaj v naši smeri, občutek sreče izgine. Dokler so naši razlogi, zakaj imamo dober dan, seznam zunanjih pogojev, potem ne bomo imeli stabilne sreče, ki si jo želimo. Če je naša sreča odvisna od tega (ker mi ne moremo nadzorovati ljudi in okoliščine vsak dan), bo naša sreča v rokah drugih. Bo veter naših okoliščin. Če si želiš imeti vsak dan dober dan, moramo narediti dve stvari. Prvo moramo nehati izkoriščati našo srečo in našo nesrečo ljudi in okoliščin. Moramo nehati prisojati naše sreče s tem, kaj se dogaja zunaj nas. Predvsem moramo nehati obdolževati druge za našo nesrečo. Dokler to počnemo, bo naša sreča zelo nestabilna.
Drugo moramo aktivno kultivirati vir miru in sreče, ki prihaja iz nas. Sreča in nesreča sta stanje uma. Resnični vzrok ne moremo najti zunaj uma. Če imamo miren um, bomo srečni, ne glede na ljudi in okoliščine. Če je naš um razdražen, bomo težko srečni. Ne gre torej za to, kaj se dogaja, da nas dela srečne ali nesrečne, ampak kako se odzivamo na te stvari, ki določajo ali smo srečni ali nesrečni. Kakšno je stanje našega uma, določa našo srečo ali nesrečo.
Seveda to vsi že vemo. A kako dejansko kultiviramo to stabilno stanje uma, na katerega se lahko zanesemo ne glede na zunanje okoliščine?
Tu zares dobi vlogo meditacija. Meditacija je akcija uma, je miselni proces koncentracije, ki deluje na mirno stanje uma.
Njeno sporočilo je bilo, da to lahko počnemo tako v meditacijski pozi kot skozi celotni dan v vsem, kar počnemo.
Kakšen bo torej jutri vaš dan? 🙂
